gučáti — ím nedov. (á í) nar. zahodno hrumeti, bučati: tam daleč nekje je gučal vlak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrumênje — a s (é) glagolnik od hrumeti: hrumenje je bilo tako, da samega sebe ni slišal; hrumenje potihne; hrumenje nevihte, valov / hrumenje hudournikov / poslušal je govornikovo hrumenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrupéti — ím nedov. (ẹ í) knjiž. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti: ljudje in stroji hrupijo v mestu / vihar hrupi // ekspr. hrumeč se hitro premikati: avto hrupi navkreber ● knjiž., ekspr. samo on je kriv naše nesreče, je hrupel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izhruméti se — ím se dov. (ẹ í) prenehati hrumeti: morje se je izhrumelo; nevihta se je počasi izhrumela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odhruméti — ím dov. (ẹ í) 1. prenehati hrumeti: stroji so odhrumeli / vihar je odhrumel 2. ekspr. hrumeč se oddaljiti: letalo je odhrumelo proti hribom / odhrumel je skozi vrata kričeč, ropotajoč odšel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rohnéti — ím nedov. (ẹ í) 1. hrupno izražati jezo, nezadovoljstvo: rohnel je in razbijal vse okoli sebe; rohnel je nad ženo / zaman se upirate, je rohnel / ekspr. rohneti proti novim ukrepom 2. ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika