- hrumênje
- -a s (é) glagolnik od hrumeti: hrumenje je bilo tako, da samega sebe ni slišal; hrumenje potihne; hrumenje nevihte, valov / hrumenje hudournikov / poslušal je govornikovo hrumenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hrumênje
Look at other dictionaries:
hromòt — ôta m (ȍ ó) knjiž., redko hrumenje: kljub hromotu je dobro spal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrúm — a m (ȗ) knjiž. hrumenje: daleč naokrog se sliši hrum slapa; hrum valov, viharja / ekspr. nastal je velik hrum in šum // hrup, hrušč: hrum se je polegel, je potihnil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrumòt — ôta m (ȍ ó) knjiž. hrumenje: tišina se je spremenila v peklenski hrumot / hrumot tankov, vlaka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vál — a m, mn. valóvi stil. váli; dv. vála in valóva (ȃ) 1. izbočeni in vbočeni del vode, vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol: zaradi vetra so nastali valovi; valovi se širijo, ekspr. potujejo; delati, povzročati valove; ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
