- hropênje
- -a s (é) glagolnik od hropeti ali hropsti: iz sobe je bilo slišati hropenje / hropenje razjarjene živali / hropenje motorja, vlaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hropênje
Look at other dictionaries:
dávljenec — nca m (ā) kdor je davljen: hropenje davljenca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
golčánje — a [u̯č] s (ȃ) glagolnik od golčati: slišalo se je golčanje in hropenje / pritajeno golčanje je preglasilo glasno petje / zamolklo golčanje strojev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grgránje — a s (ȃ) glagolnik od grgrati: slišalo se je grgranje in hropenje ranjencev; grgranje v grlu, v prsih / grgranje in klokotanje vode / tekočina za grgranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrápanje — a s (á) redko hropenje: iz sobe je bilo slišati hrapanje bolnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hropòt — ôta m (ȍ ó) redko ropot: hropot motorjev // hropenje: smrtni hropot je prihajal iz njegovih ust … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvíti — víjem dov. (í) 1. z vrtenjem spraviti iz predmeta: izviti vijak z izvijačem 2. s silo, spretnostjo spraviti iz prijema: skočil je k napadalcu in mu izvil nož; izvil je roko iz očetove pesti / stiskal je dežnik, da mu ga veter ne bi izvil; pren.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ráskati — am nedov. (ā) knjiž., redko 1. potegovati po čem s kakim (ostrim) predmetom; praskati: raskati po pohištvu // delati raskavo: raskati površino 2. dajati ostre, neprijetne glasove: pero je raskalo in škrtalo raskajóč a e: raskajoče hropenje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sígav — a o prid. (ȋ) ki siga: sigav starec / sigavo hropenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smŕten — tna o prid. (ȓ) 1. nanašajoč se na smrt: iz bolnikovih ust je prihajalo smrtno hropenje / smrtni pot pot pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu; smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju / smrtni boj umiranje, agonija / kačji pik je lahko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
