- hríbovski
- -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hribovce ali hribe: hribovski gozdovi; hribovski kmetje; hribovska vas / hribovska žilavost; hribovsko vedenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hríbovski
Look at other dictionaries:
Slavko Avsenik — Infobox musical artist Name = Slavko Avsenik Img capt = Slavko Avsenik with his harmonica Background = solo singer Birth name = Slavko Avsenik Born = birth date and age|1929|11|26 Begunje na Gorenjskem, Slovenia Genre = Oberkrain ethnic, polka,… … Wikipedia
dvórec — rca m (ọ̑) večje, razkošno grajeno poslopje, navadno bivališče plemičev, bogatašev: živeti v dvorcu; letni, lovski dvorec; baročni dvorec // ekspr. večja, imenitnejša kmečka hiša: samoten hribovski dvorec ◊ zgod. deželni dvorec v stari Avstriji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
garáč — a m (á) kdor gara: hribovski kmetje so garači; garači v železarnah / ekspr. bil je neutruden pedagoški delavec, garač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hríbski — a o prid. (ȋ) hribovski: hribski fantje; hribska vas ♦ bot. hribska resa zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti; navadna plahtica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
írhar — ja m (ȋ) 1. izdelovalec irhovine: usnjarji in irharji 2. slabš. neroden, neuglajen moški: prišli so meščani in hribovski irharji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kmetávz — tudi kmetávs a m (ȃ) slabš. kmet: skopi kmetavz ga spet ni izplačal; ti hribovski kmetavzi / imenoval jih je tepce in kmetavze … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasélek — lka m (ẹ̑) redko zaselek, naselje: hribovski naselek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
novák — a m (á) 1. nekdaj moški, določen, namenjen za vojaško službo: biriči so iskali, lovili, nabirali novake / vojaški novaki 2. knjiž. novinec: stari jetniki so molče opazovali novake / boja so se udeležili tudi novaki / on ni več novak v slovenskem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odlégel — gla o [ǝu̯] prid. (ẹ) zastar. oddaljen, odročen: odlegli hribovski kraji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samosrájčen — čna o prid. (ȃ) nekdaj ki nosi samo srajco: samosrajčni hribovski otroci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
