- odlégel
- -gla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) zastar. oddaljen, odročen: odlegli hribovski kraji
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odléči — léžem dov., odlézi odlézite; odlégel odlêgla; nam. odléč in odlèč (ẹ ẹ̑) 1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža izboljšanje počutja pri slabosti, bolečinah: ko mu je odleglo, je vstal; na svežem zraku mu je odleglo; bolniku je po treh dneh… … Slovar slovenskega knjižnega jezika