- hitênje
- -a s (é) glagolnik od hiteti: kljub hitenju je zamudil vlak / zaradi hitenja je bilo delo površno opravljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dírka — e ž (ȋ) tekmovanje v hitrostni vožnji ali jahanju: prirediti dirko; trenira za jesenske dirke; staviti na dirkah; zmagal je na dirki za svetovno prvenstvo; avtomobilska, kolesarska dirka; cestne dirke avtomobilov in motorjev / kasaške, konjske… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dŕvež — a m (ȓ) redko hitenje, vrvež: živeti sredi mestnega drveža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spéh — a m (ẹ̑) zastar. 1. hitenje, naglica: od samega speha je pozabila nanj / korakati v speh hitro 2. uspeh: imeti speh pri delu … Slovar slovenskega knjižnega jezika