- hipotáksa
- -e ž (ȃ) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov; podredje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hipotáksa
Look at other dictionaries:
hipotaksa — hipotàksa ž <G mn ā/ ī> DEFINICIJA lingv. podređenost, zavisnost jedne sintaktičke cjeline (obično rečenice) od druge, opr. parataksa ETIMOLOGIJA grč. hypótaksis ≃ hipo 1 + táksis: poredak, red … Hrvatski jezični portal
hipotaksa — ż IV, CMs. hipotaksasie, blm jęz. «związek dwu członów syntaktycznych (wyrazów, ich grup, zdań), z których jeden jest podrzędny względem drugiego» ‹z gr.› … Słownik języka polskiego
subordinácija — ž 1. {{001f}}a. {{001f}}podređenost čijem autoritetu b. {{001f}}niži položaj u hijerarhiji, po činu, klasi i sl.; inferiornost 2. {{001f}}svojstvo pojma ili razreda koji ima hijerarhijski nadređene pojmove ili razrede; podređenost, opr.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
hipotaktyczny — przym. od hipotaksa Człony, zdania hipotaktyczne … Słownik języka polskiego
parataksa — paràtaksa ž DEFINICIJA 1. lingv. nezavisno, usporedno slaganje rečenica ili dijelova rečenica, opr. hipotaksa 2. jez. knjiž. usporedba kao pjesnička figura ETIMOLOGIJA grč. parátaksis: svrstavanje ≃ para + táksis: red, poredak … Hrvatski jezični portal
hipotaktičan — hipotàktičan <odr. čnī/ čkī> prid. DEFINICIJA koji je zavisan; podčinjen, podređen SINTAGMA hipotaktične rečenice gram. zavisnosložene rečenice ETIMOLOGIJA vidi hipotaksa … Hrvatski jezični portal
hipotáktičen — čna o (á) pridevnik od hipotaksa; podreden: hipotaktični veznik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
paratáksa — e ž (ȃ) lingv. zveza glavnih stavkov; priredje: parataksa in hipotaksa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
