- paratáksa
- -e ž (ȃ) lingv. zveza glavnih stavkov; priredje: parataksa in hipotaksa
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
paratáksa
Look at other dictionaries:
parataksa — paràtaksa ž DEFINICIJA 1. lingv. nezavisno, usporedno slaganje rečenica ili dijelova rečenica, opr. hipotaksa 2. jez. knjiž. usporedba kao pjesnička figura ETIMOLOGIJA grč. parátaksis: svrstavanje ≃ para + táksis: red, poredak … Hrvatski jezični portal
parataksa — ż IV, CMs. parataksasie, blm jęz. «współrzędny układ części zdania lub zdań składowych w zdaniu złożonym» ‹gr.› … Słownik języka polskiego
subordinácija — ž 1. {{001f}}a. {{001f}}podređenost čijem autoritetu b. {{001f}}niži položaj u hijerarhiji, po činu, klasi i sl.; inferiornost 2. {{001f}}svojstvo pojma ili razreda koji ima hijerarhijski nadređene pojmove ili razrede; podređenost, opr.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
hipotaksa — hipotàksa ž <G mn ā/ ī> DEFINICIJA lingv. podređenost, zavisnost jedne sintaktičke cjeline (obično rečenice) od druge, opr. parataksa ETIMOLOGIJA grč. hypótaksis ≃ hipo 1 + táksis: poredak, red … Hrvatski jezični portal
