- hípoma
- prisl. (ȋ) v trenutku, v hipu: hipoma se domisliti, umolkniti; avtomobil se je hipoma ustavil
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odrézati — réžem dov. (ẹ ẹ̑) 1. z rezanjem odstraniti: odrezati grozd, palico; odrezati vejo od drevesa; odrezati z nožem, škarjami; kakor bi odrezal, ga je minil ves strah zelo hitro / odrezali so mu nogo kirurško odstranili / kot podkrepitev: raje bi si … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razčárati — am dov. (ȃ) knjiž. odčarati: začaranega dečka je čarovnik spet razčaral / njeno življenje se ji je naenkrat zazdelo žalostno, kakor bi ga bil kdo hipoma razčaral … Slovar slovenskega knjižnega jezika