- hčérka
- -e ž (ẹ̑) zlasti v družinskem okolju ženska v odnosu do svojih staršev: to je moja hčerka; rodila se jima je hčerka; mati je zelo navezana na svojo hčerko
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hčérka
Look at other dictionaries:
edínica — 1 e ž (ȋ) del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota: ranjenci so se vrnili v edinico; torpedne, vojaške edinice / delovna, gospodarska edinica / upravna edinica 2 e ž (ȋ) star. edinka: hčerka edinica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gospodíčna — e ž (ȋ) 1. spoštljivo naslov za doraslo mlado žensko: gospodična je bila tako prijazna in mi je pokazala pot / ekspr. vaša hčerka je že cela gospodična / kot nagovor: gospodična, smem prositi za ples; gospodična, steklenico piva, prosim; kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hčérkica — e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od hčerka: hčerkico je peljal na sprehod / hčerkica moja! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
korákati — am nedov. (ȃ) 1. hoditi v enakomernem ritmu z nekoliko napetimi nogami: korakal je na čelu sprevoda; korakati po dva in dva, v parih; korakajo drug za drugim / korakati po taktu ♦ šport. strumno korakati korakati z napetimi nogami in udarjanjem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljúbljenka — e ž (ū) 1. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga: hčerka je bila njegova ljubljenka; igralka je ljubljenka občinstva; biti ljubljenka vseh učiteljev 2. ekspr. ljubljena ženska: jubilej naše ljubljenke bo jutri / zastar. zahajal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagajívček — čka m (ȋ) ljubk. manjšalnica od nagajivec: njegova hčerka je velik nagajivček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polêžkati — am dov. (ȇ) otr. poležati: bi rada še malo poležkala, hčerka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popíhati — am dov., tudi popihájte; tudi popihála (í) 1. s pihanjem a) odstraniti: popihati prah s knjig, police b) ohladiti: preden nese juho v usta, jo popiha c) olajšati bolečine: popihati otroku buško; udarjeni prst samo malo popiha in dela naprej 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potepínka — e ž (ȋ) ženska oblika od potepin: njegova hčerka je velika potepinka / poberi se domov, potepinka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príden — 1 dna o prid., prídnejši (í ȋ) 1. ki rad, dosti dela: priden delavec, pomočnik; gospodinja je pridna in skrbna; videti je priden; priden je kot mravlja zelo; ekspr. priden je, da je veselje zelo / ekspr. pridne roke / biti moramo pridni, če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
