Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dúšica — e ž (ú) ekspr. manjšalnica od duša: nedolžna otroška dušica; dušice umrlih / težko se je vživeti v njeno nežno dušico / bila je preprosta dušica; mamina dušica ljubljenka / govori, dušica, poslušam te / dušica na olju je noč in dan brlela ● star … Slovar slovenskega knjižnega jezika
favorítinja — e ž (ȋ) 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: naša tekmovalka spada med favoritinje; favoritinje v veleslalomu 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: kraljeva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
favorítka — e ž (ȋ) 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: veljale so za favoritke 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: postala je favoritka vsega dvora; carjeva favoritka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljúbica — e ž (ȗ) 1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim: postala je njegova ljubica; njen mož ima ljubico; vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico 2. star. ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljúbka — e ž (ȗ) zastar. ljubljenka: ta mačica je njegova posebna ljubka / fant in njegova ljubka / kot nagovor mislil sem nate, ljubka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
míljenka — e ž (ȋ) ekspr. ljubljenka: imel je svoje miljence in miljenke / očetova miljenka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spéstovanka — in spestovánka e ž (ẹ; á) ekspr., redko ljubljenka, razvajenka: hčerka je prava spestovanka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
