Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odnòs — ôsa m (ȍ ó) 1. kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj skupnega: dognati, poznati, ugotoviti odnos; izraziti odnos med stvarmi z dogovorjenimi znaki; časovni, merski, posledični odnos; stvari so v prostorskem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gospodljív — a o prid. (ȋ í) redko gospodovalen: ima gospodljiv pogled … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pohlépen — pna o prid., pohlépnejši (ẹ ẹ̄) ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: pohlepen človek; bil je pohlepen in gospodovalen / pohlepen po bogastvu, denarju / bil je pohlepen novih vtisov // ki izraža tako željo: pohlepne oči / napravil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žandár — ja m (ȃ) nekdaj orožnik: žandarji so roparja že ujeli; patrulja žandarjev ● slabš. učitelj je bil pravi žandar je bil gospodovalen, ukazovalen; publ. ta država hoče imeti vlogo svetovnega žandarja samovoljno urejati razmere na svetu ◊ etn.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
