fókus — a m (ọ̑) 1. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju; gorišče: fokus leče ♦ gled. razširiti, zožiti fokus snop svetlobe iz reflektorja; psih. fokus zavesti česar se človek v kakem trenutku jasno zaveda 2. geom. točka,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
goríščen — čna o prid. (ȋ) nanašajoč se na gorišče: goriščni prostor / goriščna razdalja razdalja od leče do gorišča / goriščni krog hiperbole krog, katerega diametralni točki sta gorišči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hipêrbola — e ž (é) 1. geom. krivulja, katere točke imajo stalno razliko oddaljenosti od dveh danih točk: gorišče, os hiperbole / enakoosna hiperbola 2. lit. besedna figura, ki izraža pretiravanje: silnost pesnikovega čustva je ponazorjena s hiperbolo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hipêrbolski — a o (é) pridevnik od hiperbola 1: hiperbolska os; hiperbolsko gorišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krivúlja — e ž (ú) 1. kriva črta: narisati krivuljo; oblika krivulje // geom. črta, katere točke niso na isti premici: gorišče krivulje; tangenta krivulje / točka je pri gibanju opisala krivuljo / sklenjena krivulja / prostorska krivulja katere točke niso… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kuríšče — a s (í) prostor v kurilni napravi, kjer se kuri: nalagati premog v kurišče; kurišče talilne peči; vratca kurišča / kurišče pod kotlom // gorišče: na kurišču je ostal kupček pepela; kurišče ob cesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léča — e ž (ẹ) 1. prozorno telo, ki ga omejujeta dve ali ena kriva ploskev: brusiti, razbiti lečo; debela leča; močna leča daljnogleda; steklo za leče / očalne leče; pomanjševalne, povečevalne leče; sistem leč lečje / pog. posodi mi lečo povečevalno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
parábola — e ž (á) 1. geom. krivulja, katere točke so od stalne točke in stalne premice enako oddaljene: napisati enačbo parabole / linija parabole / os parabole premer na simetrali parabole; gorišče parabole 2. lit. poučna pripoved, ki ponazarja kako misel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stožérnica — tudi stožêrnica e ž (ẹ̑; ȇ) geom. krivulja, ki nastane pri preseku dvojnega krožnega stožca; stožnica: hiperbola, elipsa in druge stožernice; gorišče stožernice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stóžnica — in stôžnica e ž (ọ̑; ō) geom. krivulja, ki nastane pri preseku dvojnega krožnega stožca: elipsa, parabola in druge stožnice; gorišče stožnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika