Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kuríščen — čna o prid. (ȋ) nanašajoč se na kurišče: kuriščni prostor / kuriščna vratca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
péč — 1 í ž (ẹ̑) 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč 2. velika naprava, ki se kuri zunaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plameníca — e ž (í) knjiž. bakla: plamenica je ugasnila; prižgati plamenico; stražniki so hodili okrog s plamenicami / plamenica svobode, upanja ◊ strojn. cev v valjastih parnih kotlih, v kateri je kurišče; vrtn. grmičasta ali blazinasta rastlina z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prèdzgodovínski — a o prid. (ȅ ȋ) arheol. nanašajoč se na starejšo ali srednjo kameno dobo: predzgodovinsko kurišče / predzgodovinski človek / predzgodovinska doba vsaka od dob pred mlajšo kameno dobo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prêhistóričen — čna o prid. (ȇ ọ) knjiž. predzgodovinski: prehistorično kurišče / prehistorični človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
