Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izmalíčiti — im in zmalíčiti im dov. (í ȋ) spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen mu je izmaličila obraz; kdo ga je tako izmaličil; ekspr. povodnji so izmaličile ceste in mostove // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
misijonárski — stil. misijónarski a o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na misijonarje: težko misijonarsko življenje / misijonarska gorečnost / misijonarski kraji misijonski … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navdáhnjenec — nca m (á) knjiž. kdor je navdihnjen: ustvarjalni navdahnjenci / gorečnost navdahnjencev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navdíhnjenec — nca m (ȋ) knjiž. kdor je navdihnjen: navdihnjencu teče pero samo od sebe / gorečnost navdihnjencev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neofít — a m (ȋ) rel. novokrščenec: gorečnost neofitov ◊ bot. rastlina, zanesena, priseljena od drugod … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pregoréčnost — i ž (ẹ) knjiž. prevelika gorečnost, navdušenost: to je storil v svoji pregorečnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zelotízem — zma m (ȋ) knjiž. strastna, nestrpna zavzetost za kako, navadno versko idejo, nazor; gorečnost, zagrizenost: moralna ozkosrčnost se je spremenila v zelotizem; katoliški zelotizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zelótstvo — a s (ọ̑) knjiž. strastna, nestrpna zavzetost za kako, navadno versko idejo, nazor; gorečnost, zagrizenost: boj zoper zelotstvo in farizejstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
