izmalíčenje — tudi zmalíčenje a s (ȋ) glagolnik od izmaličiti: izmaličenje obraza / izmaličenje resničnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izoblíčiti — im dov. (í ȋ) knjiž. 1. izoblikovati, izdelati: izobličiti kip / dramatik je izobličil svoje osebe z veliko natančnostjo / dokončno izobličiti svoje stališče 2. izmaličiti: bolezen mu je izobličila obraz / ljudje so dogodek izobličili po svoje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokvéčiti — im dov. (ẹ ẹ̑) ekspr. izmaličiti, iznakaziti: kje so te tako pokvečili / beda je pokvečila njegovo postavo; pren. njegove misli so v prevodu čisto pokvečili // skriviti, skrivenčiti: vihar je pokvečil drevje pokvéčen a o: pokvečeni borovci;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potvóriti — im dov. (ọ̄) 1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja; ponarediti: potvoriti dokumente / zaman je skušal potvoriti glas // prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti: potvoriti rezultate volitev 2. publ. izmaličiti, pokvariti: te novosti so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skrotovíčiti — im dov. (í ȋ) ekspr. izmaličiti, pokvariti: revmatizem mu je skrotovičil roke / vsako besedo skrotoviči; celó ime so mu skrotovičili / taka miselnost skrotoviči človekovo notranjost skrotovíčiti se dobiti nenavadno, nepravilno obliko: listje se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skvéčiti — im dov. (ẹ ẹ̑) ekspr. izmaličiti, iznakaziti: skvečiti komu nos / skvečiti podobo sveta skvéčen a o: skvečena glava, roka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zmaličiti — ipd. gl. izmaličiti ipd … Slovar slovenskega knjižnega jezika
