- gojítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od gojiti: umetna gojitev rib; gojitev in vzdrževanje gozda; gojitev čebel / gojitev glasbene umetnosti, telesnih vaj / gojitev narodne enotnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gojítev
Look at other dictionaries:
gojítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na gojitev: gojitveni načrt; z ustreznimi gojitvenimi ukrepi razširiti zmogljivost lovišč; gozdna gojitvena dela / gojitveni akvarij, potok; gojitveno lovišče ♦ lov. gojitveni odstrel odstrel divjadi, ki ni za pleme … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hidropónika — e ž (ọ) vrtn. gojitev rastlin v vodi, ki vsebuje vse za rast potrebne rudninske snovi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jástog — a m (ȃ) velik morski rak z zelo okusnim mesom: kuhan jastog; zaščitena obalna področja za gojitev jastogov in ostrig … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lovíšče — a s (í) predel, področje za lov in za gojitev divjadi: dobro gospodariti z loviščem; škoda v lovišču / gojitveno lovišče; poljsko lovišče ki obsega pretežno polje / lovišče je bogato z ribami; lovišče kitov ∙ šalj. lovec je odšel, se preselil v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lôvski — a o prid. (ó) nanašajoč se na lovce ali lov: lovski plen; slika kaže lovski prizor / prevzela ga je lovska strast / lovski čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev divjadi, navadno poklicno; lovski krst običaj, s katerim se sprejme novi lovec; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obóra — e ž (ọ̑) lov. ograjen prostor v gozdu za gojitev divjadi: ogledati si jelenjo oboro; obora za divjačino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ôkno — a s, mn. tudi ókna (ó) 1. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja: soba ima tri okna; narediti okno v steni; zabiti okno z deskami; zazidati okno; postaviti cvetlice na okno; gledati, nagniti se, skočiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osébek — bka m (ẹ̑) 1. lingv. stavčni člen v imenovalniku, nadrejen povedku, ki v tvorniku izraža vršilca dejanja ali nosilca stanja, v trpniku pa cilj glagolskega dejanja: osebek in povedek 2. biol. (posamezen) organizem: izbrati za nadaljnjo gojitev… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ríbiški — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na ribiče ali ribištvo: ribiška vas / ribiški čoln; ribiški čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev rib, navadno poklicno; ribiški pribor; ribiški škornji nepremočljivi škornji, ki segajo čez koleno, do pasu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕt — a m, mn. vrtóvi (ȓ ŕ) 1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
