- glušênje
- -a s (é) glagolnik od glušiti ali glušeti: skrbi jo njegovo naglo glušenje; glušenje ropota
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
glušênje
Look at other dictionaries:
gluhnuti — glȕhnuti svrš. <prez. nēm, pril. sad. glúšēći, gl. im. glúšēnje> DEFINICIJA v. glušiti ETIMOLOGIJA vidi gluh … Hrvatski jezični portal
glušník — tudi glúšnik a m (í; ȗ) teh. priprava za glušenje, dušenje zvoka: pri avtomobilu je pregorel glušnik; nabaviti glušnike za delavce pri vibratorjih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naúšnik — a m (ȗ) nav. mn. predmet, ki ščiti ušesa pred mrazom: pokriti si ušesa z naušniki; volneni naušniki // del pokrivala, ki se da zavihati: kučma z velikimi naušniki ◊ teh. priprava za glušenje, dušenje zvoka, ki pokriva ušesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
