- glušník
- tudi glúšnik -a m (í; ȗ) teh. priprava za glušenje, dušenje zvoka: pri avtomobilu je pregorel glušnik; nabaviti glušnike za delavce pri vibratorjih
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
glušník
Look at other dictionaries:
glušílec — lca [u̯c in lc] m (ȋ) teh. glušnik: zaradi močnih pokov so imeli na ušesih glušilce; montirati glušilec na motorno kolo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
