Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gledálčev — a o [u̯č] (ȃ) svojilni pridevnik od gledalec: vzbuditi gledalčevo pozornost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gledálka — e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od gledalec: marsikatera gledalka je med predstavo jokala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
istovétiti — im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) publ. identificirati, enačiti: socialno gibanje je istovetil z uporom / pisatelj istoveti lepoto in hrepenenje; gledalec se istoveti z osebami v filmu / ljubil je deželo in se istovetil z njo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
motrílec — lca [lc in u̯c] m (ȋ) raba peša opazovalec, gledalec: pozoren motrilec bi lahko odkril več / nepristranski motrilec mora priznati, da je odgovor pravilen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prenekatéri — tudi prenekatêri a o zaim. (ẹ̄; ē) knjiž., ekspr. marsikateri: prenekateri gledalec ni bil zadovoljen; prenekatero noč je prebedela; to napako opazimo v delu prenekaterih organizacij; stara mati je znala prenekatero pesem; sam.: s fronte se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
recipiènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) knjiž. poslušalec, gledalec, ki mu je namenjeno sporočilo; sprejemalec, sprejemnik: vpliv radijskih reklam na recipiente … Slovar slovenskega knjižnega jezika
televizíjski — tudi televízijski a o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na televizijo: televizijski signal / televizijski aparat, sprejemnik; televizijski oddajnik, pretvornik; televizijska antena; televizijska kamera; televizijska slika / televizijski prenos /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
začustvováti — újem dov. (á ȗ) doživeti čustva, čustveno vznemirjenost: gledalec začustvuje s tragičnim junakom / prepozno je, so začustvovali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
