- gledálčev
- -a -o [u̯č] (ȃ) svojilni pridevnik od gledalec: vzbuditi gledalčevo pozornost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gledálčev
Look at other dictionaries:
gledálec — lca [u̯c] m (ȃ) kdor gleda, navadno kot udeleženec različnih predstav, prireditev: informirati televizijske gledalce o kulturnih dogodkih; impresioniran gledalec; gledalci gledaliških predstav; hitro se je zbrala množica gledalcev; nogometni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bodrílo — a s (í) knjiž. spodbuda: klici gledalcev so mu bili pomembno bodrilo; tvoje besede so mi v bodrilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
defilé — ja m (ẹ̑) organiziran, slovesen sprevod skupine ljudi mimo gledalcev; mimohod: tekmovanje se je začelo z defilejem vseh udeležencev mimo tribune; svečan defile; vojaški defile … Slovar slovenskega knjižnega jezika
defilírati — am nedov. (ȋ) v organiziranem sprevodu slovesno stopati mimo gledalcev: četa, konjenica defilira mimo generalov; tekmovalci defilirajo pred tribuno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
demonstracíjski — a o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na demonstracija 1: demonstracijski sprevod; demonstracijsko zborovanje demonstrativno 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete: demonstracijski instrument, objekt; demonstracijske vožnje z novimi avtomobilskimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvojíti — ím nedov. (ȋ í) 1. tekst. združevati dva ali več pramenov v skupen pramen: nit v predilnici dvojijo, da postane močnejša; trdnost preje povečamo, če jo dvojimo 2. redko množiti, večati: bučno navijanje gledalcev mu je dvojilo moči 3. redko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izziválen — lna o prid. (ȃ) 1. ki izziva: fant je nesramen in izzivalen / izzivalen glas, smeh / izzivalna predrznost; izzivalno vedenje / izzivalno premikanje čet ob meji 2. nav. ekspr. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti: nosila je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mimohòd — óda m (ȍ ọ) organiziran, slovesen sprevod skupine ljudi mimo gledalcev: svečan mimohod nastopajočih; vojaški mimohod / iti v mimohodu mimo žare s pepelom pokojnega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mnóžica — e ž (ọ̑) 1. velika strnjena skupina ljudi: okrog ponesrečenca se je gnetla množica; množica je nenadoma vzvalovila; množice se je polastil strah; pomiriti razjarjeno množico; prebiti se skozi množico; ekspr. nepregledna, ogromna, stotisočglava… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navdúšiti — im dov. (ū ȗ) 1. povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: učitelj ga je navdušil za matematiko; znal je navdušiti ljudi za delo; navdušiti se za šport 2. vzbuditi zelo pozitiven čustveni odnos do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
