Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
enáčenje — a s (ā) glagolnik od enačiti: ne strinja se z njenim enačenjem teh dveh pojmov / enačenje sedanjih razmer z razmerami pred vojno je nemogoče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enakovŕstnost — i ž (ȓ) lastnost, značilnost enakovrstnega: enakovrstnost predmetov / enakovrstnosti ni mogoče enačiti z enakovrednostjo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
identificírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. imeti, šteti za identično; istovetiti, enačiti: identificirati privatne koristi in družbene interese / ekspr. med osvobodilnim bojem se je identificiral z okupatorji / identificiral se je s sklepi seje 2. jur.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
istovétiti — im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) publ. identificirati, enačiti: socialno gibanje je istovetil z uporom / pisatelj istoveti lepoto in hrepenenje; gledalec se istoveti z osebami v filmu / ljubil je deželo in se istovetil z njo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izenačeváti — újem tudi zenačeváti újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačevati delovne razmere; zunanji in notranji pritisk se izenačujeta / izenačevati vse proizvajalce // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèprimerljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) 1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv 2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prienačeváti — újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko enačiti: prienačevati razmere ene dežele razmeram v drugi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priméra — e ž (ẹ̑) 1. kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: tvoja primera je preveč robata; govor je začel z duhovito primero // lit. besedna zveza, s katero je v ustaljeni obliki izražena podobnost kake stvari z drugo stvarjo zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
primerljív — a o prid. (ȋ í) ki se da primerjati: zaradi enakih izhodišč so podatki primerljivi; rezultati teh raziskav med seboj niso primerljivi // ki se glede na kako lastnost da s čim enačiti: njihove uprizoritve so primerljive z uprizoritvami v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ravnáti — ám nedov. (á ȃ) 1. delati ravno: ravnati žeblje, žico; upognjeni listi koruze so se začeli ravnati / zadaj za hišo so z buldožerjem ravnali zemljo; kar naprej si je ravnala gube na obleki / ravnala je perilo in ga dajala v omaro zlagala //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
