- enáčenje
- -a s (ā) glagolnik od enačiti: ne strinja se z njenim enačenjem teh dveh pojmov / enačenje sedanjih razmer z razmerami pred vojno je nemogoče
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
paraléla — e ž (ẹ̑) 1. geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini, vzporednica: paralela in normala 2. knjiž. kar je kje enako, podobno s čim drugim kje drugje: vse paralele so zelo zanimive; iskati paralelo med slikarstvom in poezijo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzporédnica — e ž (ẹ̑) 1. geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini: narisati, potegniti vzporednico; vzporednica in pravokotnica 2. vzporedna pot, cesta: asfaltirati vzporednico; vzporednica glavne ceste, h glavni cesti 3. oddelek na večji šoli … Slovar slovenskega knjižnega jezika