- dvolíčnež
- -a m (ȋ) ekspr. dvoličen človek: na tak način so se vzgajali dvoličneži
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
júdež — a m (ȗ) nav. slabš. izdajalec, ovaduh: med nami je judež; varuj se tega judeža / kot psovka sram te bodi, judež // hinavec, dvoličnež: Tako ravnajo vsi ti judeži; kar je dovoljeno, jih več ne mika (Molière J. Vidmar) … Slovar slovenskega knjižnega jezika