Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dulec — papieros … Słownik gwary warszawskiej
дуло — укр. дуло, болг. дулец мундштук дудки, водопроводная труба , сербохорв. ду̏лац, род. п. ду̑лца, словен. duIo тулья шляпы , dûlǝc мундштук , польск. dulec сигарета . От дуть. Сюда же дуль ж. дупло , дуло речной залив , смол. (Добровольский),… … Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера
cúc — a m (ȗ) nar. dulec: Razjarjeni sin je zgrabil za vrč .. si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo (Prežihov) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúlček — čka m (ȗ) manjšalnica od dulec: dulček je nastavil k ustnicam in pil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mléčnik — a m (ẹ̄) 1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: kaj bo tak mlečnik z denarjem / kot nagovor ne usti se, ti mlečnik 2. anat. mlečni zob: izdreti mlečnik; mlečnike je imel vse gnile 3. rib. ribji samec: mlečniki in ikrnice 4. knjiž. vrč za mleko:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rílček — čka [u̯č] m (ȋ) manjšalnica od rilec: pomoliti rilček iz zemlje; ježev rilček / rilček pri čajniku dulec ◊ zool. podaljšani del glave z grizalom na koncu pri nekaterih hroščih; zelo podaljšano sesalo pri metuljih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rílec — lca [u̯c] m (ȋ) 1. podaljšani, zoženi prednji del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih: prašiči brodijo z rilci po blatu; ježev rilec / odpreti rilec // ta del brez spodnje čeljusti: rilec in spodnja čeljust / skuhati rilec v ješprenju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tuljáva — e ž (ȃ) 1. navadno cevasta priprava z višjima robovoma, na katero se kaj navija: naviti nit, žico na tuljavo; lesena, papirnata tuljava / tuljava za telefonski kabel / porabiti tuljavo sukanca 2. redko tul, tulec: vzeti puščico iz tuljave /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
