tuljáva

tuljáva
-e ž (ȃ) 1. navadno cevasta priprava z višjima robovoma, na katero se kaj navija: naviti nit, žico na tuljavo; lesena, papirnata tuljava / tuljava za telefonski kabel / porabiti tuljavo sukanca 2. redko tul, tulec: vzeti puščico iz tuljave / zviti list papirja v tuljavo 3. cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja: omesti tuljavo v dimniku / dimniška, prezračevalna tuljava 4. grad., navadno s prilastkom element za sestavljanje cevi: izdelovati dimne, ventilatorske tuljave 5. star. cevasti končni del kake priprave, posode; dulec: tuljava lijaka, steklenice 6. elektr. žica, zvita v vijačnico: tuljave transformatorja / indukcijska, magnetilna tuljava / naviti tuljavo ♦ strojn. vžigalna tuljava ki s pretvarjanjem nizke napetosti v visoko omogoča vžig eksplozivne zmesi v motorju z notranjim zgorevanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • dušílka — e ž (ȋ) elektr. tuljava, ki zmanjšuje ali omejuje jakost izmeničnega toka: anodna, izravnalna dušilka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klékelj — klja tudi na [kǝl] m (ẹ) obrt. majhna lesena tuljava za ročno delanje čipk: naviti sukanec na klekelj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kolútast — a o prid. (ȗ) podoben kolutu: kolutast predmet; kolutasta tuljava ♦ avt. kolutasta zavora kolutna zavora …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • špúla — e ž (ū) nižje pog. motek, tuljava, vretence: naviti nit, vrvico na špulo; lesena špula …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • túlec — lca m (ȗ) 1. cevasta priprava a) za hranjenje, nošenje puščic: obesiti si tulec čez rame; potegniti puščico iz tulca b) za hranjenje, nošenje česa sploh: spraviti šivanke v tulec; izročiti komu diplomo v tulcu; kovinski, plastičen tulec / tulec… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tuljávica — e ž (ȃ) manjšalnica od tuljava: naviti nit na tuljavico / povezati konca tuljavice z virom električnega toka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tuljávka — e ž (ȃ) knjiž., redko tuljava: naviti sukanec na tuljavko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vreteníca — e ž (í) zastar. 1. vretence, tuljava: vretenica za sukanec 2. skuša: loviti vretenice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzbujálen — lna o prid. (ȃ) elektr. nanašajoč se na povzročanje magnetnega pretoka z električnim tokom: vzbujalni postopki / vzbujalni tok; vzbujalna napetost napetost, ki povzroči v vzbujalni tuljavi vzbujalni tok; vzbujalna tuljava …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”