drevíti — ím nedov., drêvi in drévi (ȋ í) 1. star. poditi, goniti: pes drevi divjačino / dreviti sovražnike 2. redko zelo hitro se premikati; drveti: vlaki drevijo noč in dan mimo; ljudje so drevili na kraj nesreče; oblaki se drevijo po nebu drevèč éča e … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dŕncati — am nedov. (ȓ) 1. teči v drncu: drncati in galopirati / poveljnik je drncal na belem konju ♦ vet. enakomerno, hitro teči brez poskakovanja // ekspr. hiteti, drveti: kočije so drdrale in drncale mimo nas 2. redko bingljati, migati: sedel je na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drvênje — a s (é) glagolnik od drveti: drvenje vlaka / zaustaviti usodno drvenje v novo vojno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drvíti — ím nedov. (ȋ í) 1. star. poditi, goniti: drviti tatove / pazi, da ne boš konja preveč drvil; pren. neusmiljena usoda ga drvi po svetu 2. zelo hitro se premikati; drveti: vlak drvi proti postaji; drviti za vozom; zasledovalci so se drvili za njim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glób — í ž (ọ̑) star. globel, brezno: pahnil ga je v glob; strmoglaviti v glob ∙ ekspr., redko drveti čez rob in glob ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
narávnost — i ž (á) lastnost, značilnost naravnega: dekoracija vzbuja vtis naravnosti / naravnost interpretacije / zanj sta značilni preprostost in naravnost prisl. (á) 1. izraža gibanje ali položaj v ravni črti brez odmikanja: naravnost iztegnjena roka; na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèustavljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) 1. ki se ne da ustaviti, zadržati: neustavljiv napad; neustavljiv razvoj industrije; neustavljiva moč, vnema / stresal ga je neustavljiv drget; neustavljiv smeh 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzadŕžen — žna o prid. (ȅ r̄) 1. ki se ne da zadržati, ustaviti: nezadržen pohod sovražnika; nezadržen razvoj industrije; nezadržna sila / popadel ga je nezadržen smeh / knjiž. nezadržna želja ga je gnala v domovino 2. knjiž., ekspr. ki se pojavlja v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogúba — e ž (ȗ) ekspr. kar povzroča veliko moralno ali materialno izgubo, škodo: ta dogovor je poguba za nas / ta ženska bo njegova poguba // stanje kot posledica take izgube, škode: poguba mu grozi, preti; rešiti koga pogube / biti sebi in drugim v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
propást — i ž (ȃ) knjiž. propad, uničenje: grozi jim propast / ekspr.: drveti v propast; biti na robu propasti / moralna propast … Slovar slovenskega knjižnega jezika
