Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prenášati — am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenašati tovor, vreče; stole prenašajo iz sobe v sobo; prenašati na hrbtu, v rokah, za vratom; kose železa so prenašali z velikimi kleščami / ekspr.: ves dan že prenaša… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prenêsti — nêsem dov., prenésel prenêsla (é) 1. z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti bolnika v drugo sobo; prenesti stole na balkon; prenesti čez vodo, na varno; na rokah, v košu prenesti; hitro, varno prenesti / progo so v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bóm — bóš prihodnji čas od biti sem (ọ̑; četrti pomen ọ) s povedkovim določilom 1. izraža domnevo, verjetnost: jaz bom kako leto starejši od njega; do vznožja bo še uro hoda; to bo slika kakega starega mojstra; to bo najbrž res; vzroki neuspeha bodo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drugód — prisl. (ọ̄) 1. izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja: drugod bolj skrbijo za izobrazbo; njegove misli so drugod drugje 2. izraža drug kraj pri premikanju iz kake smeri: on ni od tod, je od drugod; išči tod, ne drugod; od drugod prenesen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iskáti — íščem nedov., íščite in iščíte (á í) 1. prizadevati si priti do česa a) izgubljenega, manjkajočega: izgubil je denarnico in jo je ves dan iskal; ključ je iskal po vseh predalih; vso listnico je prebrskal in iskal račun, pa ga ni našel / iskati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kjé — prisl. (ẹ̄) 1. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja: kje imate žogo? kje stanuješ? kdaj in kje je to bilo? ekspr. kje neki tiči? elipt. to se je zgodilo na Gorjancih ali kje menda na Gorjancih / neustalj.: kje hodiš tako… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kjèrsibódi — in kjérsibódi in kjèr si bódi in kjér si bódi prisl. (ȅ ọ; ẹ̑ ọ) kjerkoli: avtobus se ne ustavlja kjersibodi, ampak samo na postajah; tu lahko več koristiš kakor kjersibodi drugje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kot — vez. I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: prav tako pridna je kot njena mati; razumeta se kot brata; za to delo je kot ustvarjen / otroci so bili iz iste ulice kot ona / letos je zaslužil toliko kot lani; dobička je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lásten — tna o prid. (ā) 1. ki je last osebka: z lastnim denarjem razpolagam sam; kmetje so sekali v grajskem gozdu, imeli pa so tudi lastne gozdove; stanovati v lastni hiši; imeti lastno stanovanje / njegovi sinovi imajo že lastne dohodke 2. nav. ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meníti — ím tudi méniti im dov., méni tudi mêni (ȋ í; ẹ̄) zastar. menjati: menila sta obleko, da ju niso spoznali / to meni slabost v moč in méniti im, tudi méniti im nedov. (ȋ ẹ; ẹ) 1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
