dovtípen

dovtípen
-pna -o prid. (ȋ) 1. ki (rad) dela, pripoveduje dovtipe: dovtipen človek; vedno je vesel in dovtipen 2. poln dovtipov: dovtipni pogovori; njegovo pripovedovanje je dovtipno / delo je polno kritičnih ugotovitev in dovtipnih bodic

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • nèžaljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki ni žaljiv: nežaljiv dovtip, humor; njegova vprašanja so bila mirna, nežaljiva / v polemiki je bil oster, a nežaljiv nèžaljívo prisl.: nežaljivo se vesti; nežaljivo dovtipen človek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strelák — a m (á) nar. koroško duhovit, dovtipen človek: on je pravi strelak …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zgovóren — rna o prid., zgovórnejši (ọ ọ̄) 1. ki (rad) veliko govori: zgovoren človek; fant je po naravi zgovoren in dovtipen; nenavadno, zelo zgovorna je; bila je zgovorna kot kaka branjevka / šele doma je postal zgovoren; ekspr.: dobro bi bilo, če bi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”