Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
banálen — lna o prid., banálnejši (ȃ) pusto vsakdanji, obrabljen, plehek: to ni le banalen poklon, resnico govorim; banalne fraze / banalen dovtip neokusen, priskuten ♦ med. banalen prehlad navaden prehlad banálno prisl.: rekel je nekaj banalno sočutnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bráda — e stil. é ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cenén — a o prid. (ẹ̑) ki je po nizki ceni, poceni: ceneni izdelki; cenena delovna sila / star. kupiti za cenen denar za malo denarja; pren. cenen dovtip; lov za cenenimi učinki; cenene fraze; prim. cenejši … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dovtípnica — e ž (ȋ) zastar. dovtip: zarobil mu je surovo dovtipnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grób — a o stil. ó prid. (ọ̑ ọ̄) 1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrénast — in hrênast a o prid. (ẹ; é) ekspr., redko piker, oster: ne bodi tako hrenast / hrenast dovtip … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudôbnost — i ž (ó) lastnost hudobnega človeka: vse to je počel iz same hudobnosti; dogodek je opisoval z neko hudobnostjo; hudobnost in sovraštvo / v tem tiči vsa hudobnost tega človeka / dovtip brez hudobnosti // zlobno, hudobno dejanje; hudobija: odpustil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèžaljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki ni žaljiv: nežaljiv dovtip, humor; njegova vprašanja so bila mirna, nežaljiva / v polemiki je bil oster, a nežaljiv nèžaljívo prisl.: nežaljivo se vesti; nežaljivo dovtipen človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrabíti — in obrábiti im dov. (ȋ á) z dolgo rabo, uporabo narediti kaj neuporabno, neprimerno: obrabiti orodje, pohištvo; svinčnik je popolnoma obrabil; rokavi se na komolcih hitro obrabijo; stroj se je že obrabil; pren., ekspr. ta dovtip se je že obrabil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
