Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hudôba — e ž (ó) 1. star. hudobija, hudobnost: lagati iz hudobe / v svoji hudobi se ni zmenil za nikogar 2. ekspr. hudoben človek: najraje bi to hudobo pošteno pretepel / kaj moreš za to, če je fant taka hudoba / kot psovka: ti hudoba ti; kako moreš,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krémpelj — plja m (ẹ) 1. nav. mn. roževinast ukrivljen izrastek na koncih prstov nekaterih sesalcev, ptičev, plazilcev: praskati s kremplji; močni, veliki kremplji; ostri kremplji; tigrovi kremplji; kremplji roparice / ekspr. jastreb je zadrl, zasadil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
malicióznost — i ž (ọ̑) knjiž. hudobnost, škodoželjnost: nasprotnikova malicioznost / tako je delal iz neke malicioznosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nespámet — i ž (á) lastnost, stanje nespametnega človeka: hudobnost je večje zlo kot nespamet / v svoji nespameti misli, da dela prav / to bi bila velika nespamet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokázati — tudi pokazáti kážem dov. (á á á) 1. narediti tako, da kdo lahko kaj vidi, pogleda: pokazati kupcu blago; pokaži, kaj si prinesel / pokazati pismo prijateljici / pokažite dokumente, potne liste / pokazati komu mesto, stanovanje razkazati / ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žlehtnôba — e ž (ó) nižje pog. 1. hudobnost, zlobnost: nenadoma ga je prijela žlehtnoba; ne zamerimo jim žlehtnobe 2. hudoben, zloben človek: ona je prava žlehtnoba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlódejstvo — a s (ọ̑) slabš. zlobnost, hudobnost: s tem ravnanjem je razkril vse svoje zlodejstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlorádost — i ž (á) zastar. hudobnost, škodoželjnost: nasprotnikova zloradost / to je storil iz zloradosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlóst — i ž (ọ̑) knjiž. 1. lastnost, značilnost zlega: spoznati zlost greha, naklepov / zlost bolezni / odpraviti zlost na svetu zlo; umirali so od zlosti hudega; zlost presitih ljudi zla dejanja 2. zlobnost, hudobnost: priznavati svojo zavrženost in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zmájski — a o prid. (ā) nanašajoč se na zmaje: zmajski grad / pregrinjalo z zmajskimi glavami / zmajska hudobnost / Zmajski most … Slovar slovenskega knjižnega jezika
