- domišljávec
- -vca m (ȃ) domišljav človek: domišljavec je mislil, da ga vsi občudujejo; fant je v resnici domišljavec; nadut domišljavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
napúhnjenec — nca m (ȗ) raba peša domišljavec, prevzetnež: on je velik napuhnjenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nečímrnež — a m (ȋ) ekspr. nečimrn človek: to je domišljavec, nečimrnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postájati — 1 am nedov. (ā) z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopa a) s pregibno besedo: postajati grd, lačen, nemiren, star; postajal je popularen, slaven; postajal je zdaj bled, zdaj rdeč prebledeval je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika