- domišljáva
- -e ž (ȃ) zastar. 1. domišljija: imeti domišljavo; to je ustvarila človeška domišljava / izgublja se v svojih domišljavah sanjarijah, predstavah 2. domišljavost, nadutost: otresti se domišljave
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dámica — e ž (á) ekspr. mlada dama: njena hči je že damica; domišljava damica / evfem. hoditi k damicam vlačugam, prostitutkam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
domišljàv — áva o prid. (ȁ á) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi: domišljav človek; dekle je domišljavo / bila je domišljava zaradi svoje lepote, redko na svojo lepoto / domišljavo vedenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
domišljávka — e ž (ȃ) domišljava ženska: ona je domišljavka; izogibali so se domišljavk … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvígniti — em dov. (í ȋ) 1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: dvignil je klobuk v znak pozdrava; dvigniti slušalko pri telefonu; dvigniti otroka v naročje; z lahkoto dvigne sto kilogramov / dvigniti sidro, zaveso / dvigniti nogo, roko /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gós — í ž (ọ̑) 1. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom: gos čofota, gaga; gojiti, pitati gosi; speči mastno gos / divje gosi letijo v klinu ♦ zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izziválka — e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od izzivalec: dvoboj med svetovno prvakinjo in njeno izzivalko / domišljava izzivalka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kôza — e stil. é ž (ó) 1. manjša domača žival s srpastimi rogovi, ki se goji zlasti zaradi mleka: koza meketa; kozo molsti, pasti; čreda koz; skače kot koza / angorska koza ki ima dolgo, mehko dlako; domača koza; kašmirska koza z dolgo, mehko dlako, po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lepôta — e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lepega: a) njena lepota je že minila; opevati žensko lepoto; dekliška lepota; klasična, vzvišena lepota; ekspr. krhka lepota; lepota oči; domišljava zaradi svoje lepote b) lepota pisateljevega stila; lepota vaj na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
létati — am nedov., tudi letájte; tudi letála (ẹ) 1. premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebele letajo iz panja; metulj leta od cveta do cveta; mušice letajo nad vodo; lastovke danes visoko letajo / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napíhnjenka — e ž (ȋ) ekspr. domišljava, prevzetna ženska: je prava napihnjenka … Slovar slovenskega knjižnega jezika