- dobrodúšnost
- -i ž (ū) lastnost dobrodušnega človeka: z njenega obraza sije dobrodušnost; rad ga ima zaradi njegove odkritosrčnosti in dobrodušnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dobrodúšnost
Look at other dictionaries:
dobròdušnōst — ž osobina onoga koji je dobrodušan; dobroćudnost, dobrodušje … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dobrodušnost — dobròdušnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je dobrodušan; dobrodušje ETIMOLOGIJA vidi dobrodušan … Hrvatski jezični portal
dobròdūšje — sr, {{c=1}}v. {{ref}}dobrodušnost{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dȍbroćūdnōst — ž osobina onoga koji je dobroćudan ili svojstvo onoga što je dobroćudno; dobrodušnost, dobrodušje … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dobrodušje — dobròdūšje sr DEFINICIJA v. dobrodušnost ETIMOLOGIJA vidi dobrodušan … Hrvatski jezični portal
dobrodúšje — a s (ȗ) redko dobrodušnost: z obraza se mu bere dobrodušje / iz dobrodušja ga je obdržal v službi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
joviálnost — i ž (ȃ) knjiž., redko dobrodušnost, hrupna veselost: s svojo jovialnostjo je očaral vsakogar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehkôba — e ž (ó) 1. ekspr. popustljivost, prizanesljivost: zanašal se je na njegovo mehkobo in dobrodušnost / v uradnikovem glasu je začutil mehkobo / s smehom je hotel prikriti mehkobo, ki ga je obšla ganjenost 2. mehkost: mehkoba tal / mehkoba, barva in … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naredíti — ím dov., narédil (ȋ í) 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: narediti avtomobilsko cesto, nov stroj; narediti čevlje, obleko; narediti načrt; narediti nalogo napisati; narediti potico speči; pog. narediti kosilo skuhati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sánčopánsovski — a o prid. (ȃ ȃ) ekspr. tak kot pri Sanču Pansi: sančopansovska dobrodušnost; igralec je ustvaril pravo sančopansovsko figuro … Slovar slovenskega knjižnega jezika
