Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
benevolénten — tna o prid. (ẹ̑) knjiž. dobrohoten, naklonjen: benevolentna kritika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blagovóljen — jna o prid. (ọ ọ̄) zastar. blagohoten, dobrohoten: blagovoljni bralci naj sami ocenijo knjigo / dati blagovoljen nasvet blagovóljno prisl.: upam, da mi boste zamudo blagovoljno oprostili … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobro... — prvi del zloženk nanašajoč se na dober: dobrodelen, dobrohoten, dobronameren, dobrosrčen; dobrodošel / dobrovoljec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrohôtnež — a m (ȏ) ekspr., redko dobrohoten človek: dela se dobrohotneža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobróten — tna o prid. (ọ̑) knjiž. 1. dobrotljiv, dobrohoten: v njem sem našel dobrotnega prijatelja / blagoslov dobrotnih rok / v njegovo življenje je posegla dobrotna usoda 2. redko dobrodejen, blagodejen: suha zemlja srka vlago dobrotnega dežja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrovóljen — jna o prid. (ọ ọ̄) 1. raba peša ki je (navadno) dobre volje: gostilničar je vesel dobrovoljnih gostov; dobrovoljen otrok / dobrovoljen izraz // dobrohoten, dobrosrčen: dobrovoljni možiček jih je posvaril / dobrovoljen nasmeh; dal mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljudomíl — a o prid. (ȋ ȋ) star. 1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem 2. dobrodelen, človekoljuben: ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mílost — i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navzéti se — vzámem se dov., navzêmi se navzemíte se; navzél se; nam. navzét se in navzèt se (ẹ á) z rodilnikom priti v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost: les se je navzel vlage; mleko se je navzelo neprijetnega duha / voda se navzame… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
