Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dobríčina — e m (ȋ) ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: stari dobričina se je temu zelo čudil; delal je vtis nekoliko zmedenega dobričine e ž (ȋ) ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: naš učitelj je prava dobričina; poznam ga, stara dobričina je; odličen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čŕnko — a m (ȓ) 1. ljubk. črn konj: dirjaj, črnko 2. ekspr. človek črne rase; črnec: dobrodušen črnko s sivimi lasmi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
debelúšnež — a m (ȗ) ekspr. debel človek: dobrodušen debelušnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobríčnež — a m (ȋ) ekspr., redko dobrodušen, dobrosrčen človek: mož je velik dobričnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobríčnik — a m (ȋ) ekspr., redko dobrodušen, dobrosrčen človek: to je velik dobričnik; kako se je razvnel, stari dobričnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrodúšnež — a m (ȗ) ekspr. dobrodušen človek: šaljivec je in velik dobrodušnež; samozadovoljen dobrodušnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hedónik — a m (ọ) pristaš hedonizma: grški hedoniki / bil je dobrodušen, veseljaški hedonik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
joviálen — lna o prid. (ȃ) knjiž., redko dobrodušen, hrupno vesel: notar je bil jovialen človek / jovialen obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mêdved — éda m (é ẹ) 1. zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami: medved brunda, lomasti, ekspr. hlača po gozdu; medved se je postavil na zadnje noge; ujeti medveda; medved v brlogu; lov na medvede; močen kakor medved; hodi kot medved / medved… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
možíc — a m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od mož: dobrodušen, sključen možic; možic zanemarjene zunanjosti 2. redko palček: možici in kraljična 3. igrača, ki predstavlja moškega: izrezal je marsikakega možica; stiskal je možica iz gumija, da je cvilil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
