- delodajálec
- -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor najame drugega, da mu za plačilo opravlja delo: delodajalci so zavrnili zahteve delavcev; pogodba med delodajalcem in delojemalcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
delodajálec
Look at other dictionaries:
delodajálka — e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od delodajalec: delodajalka ji je odpovedala službo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gázda — e in a m (ȃ) 1. nižje pog. (hišni) gospodar: ali je gazda doma? // delodajalec: moj gazda mi je dal dva dni dopusta 2. kot pristavek k imenu premožnega moškega, v srbskem okolju gospodar (na kmetiji): gazda Veljko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gospód — a m, im. mn. gospódje stil. gospódi (ọ̑) 1. spoštljivo naslov za odraslega moškega: sedež mi je ponudil prijazen gospod; za pot je vprašal starejšega gospoda / kot nagovor: gospod, koliko je ura? spoštovane gospe in gospodje; kot pristavek k… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gospodár — ja m (á) 1. lastnik materialnih dobrin: biti, postati gospodar; posestvo je brez gospodarja; bogat, trden gospodar; samostojen gospodar; gospodar kmetije, mlina / hišni gospodar // s prilastkom kdor uporablja, upravlja materialne dobrine: bili so … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrána — e ž (á) 1. kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, ali te snovi: dajati hrano otroku; iskati, prebavljati, uživati hrano; nasuti pticam hrane; prijemati hrano z nožicami; dolgo vzdrži brez hrane; živali se hranijo z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kruhodajálec — lca [u̯c in lc] m (ȃ) star. delodajalec: sprl se je s svojim kruhodajalcem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
padrón — a m (ọ̑) zlasti v italijanskem okolju delodajalec, gospodar: prodaja za svojega padrona … Slovar slovenskega knjižnega jezika
patrón — 1 a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
službodajálec — lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. delodajalec: zaradi spora je zapustil službodajalca; odnosi med službodajalci in delavci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasében — bna o prid. (ẹ̑) 1. ki je last posameznika, posameznikov: zasebna gostilna; zasebno premoženje / najeti zasebno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob // nanašajoč se na posameznika, posameznike kot lastnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
