délavnost

délavnost
-i ž (ẹ́) lastnost, značilnost delavnega človeka: vsi so ga cenili zaradi njegove delavnosti; vzgajati mladino k delavnosti // dejavnost: dopolnilna delavnost podjetja; pisateljska, politična delavnost; sledovi človeške delavnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • aktívnost — i ž (ȋ) dejavnost, delovanje: sovražne čete so povečale aktivnost; zanj je značilna borbena aktivnost; živahna diplomatska aktivnost; družbena, gospodarska, politična aktivnost; psihična aktivnost; literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lastnóst — i ž (ọ̑) 1. kar se relativno trajno kaže pri človeku zlasti v odnosu do ljudi, okolja glede na kako normo: delavnost je njegova glavna lastnost; imeti dobre, slabe lastnosti; vzgoja razvija otrokove pozitivne lastnosti; na zunaj je podoben očetu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • májhen — hna o prid., mánjši (ȃ) 1. ki dosega nizko stopnjo a) glede na razsežnost, ant. velik: majhen človek; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt; veliko je spravil na tako majhen prostor; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • márnost — i ž (á) star. marljivost, delavnost: to so plodovi njegove marnosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • načítanost — i ž (ȋ) razgledanost, izobraženost, pridobljena z branjem knjig: njegova načitanost in delavnost presenečata; fant kaže veliko načitanost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèumóren — rna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄) zastar. neutruden, neutrudljiv: neumoren delavec / njen plesalec je bil neumoren / neumorna delavnost, pridnost nèumórno prisl.: neumorno delati, pisati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèvêlik — íka o prid. (ȅ é ȅ í) nav. ekspr. srednje velik: stanuje v neveliki hiši z vrtom; dekle nevelike rasti / evfem. pokazal je neveliko delavnost, zavzetost majhno / knjiž. neveliko življenje nepomembno …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obrníti — in obŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer gibanja ali usmerjenost: obrniti konja; obrniti ladjo, voz; obrniti se in iti nazaj / smer toka se je obrnila; pren., ekspr. kolesa zgodovine ni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pogánjati — am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal // delati, povzročati, da se kaj zelo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pripisováti — újem nedov. (á ȗ) 1. dodatno, zraven pisati: pripisovati opombe na rob knjige / pripisovati obresti h glavnici povečevati jo za obresti 2. z dajalnikom izražati, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec česa: pesem so pripisovali rojaku …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”