deklína

deklína
-e ž (í) 1. slabš. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: prizadeval si je spraviti deklino k pameti; le čakaj, deklina, to se ti bo še maščevalo 2. ekspr. krepko, postavno dekle: je taka deklina, da je vsakemu delu kos; zdrava kmečka deklina 3. nar. vzhodno dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: zbrale so se dekline iz vse vasi 4. s prilastkom vlačuga, prostitutka: javne, pocestne, vojaške dekline

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • deklinacija — deklinãcija sf. (1) TrpŽ 1. fiz. magnetinės rodyklės nukrypimas nuo geografinio meridiano. 2. astr. kampas nuo pusiaujo iki dangaus kūno …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • declinazione — /deklina tsjone/ s.f. [dal lat. declinatio onis ]. (gramm.) [variazione morfologica delle parti nominali del discorso secondo il caso, il numero ed eventualmente il genere] ▶◀ flessione. ‖ coniugazione …   Enciclopedia Italiana

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”