deklamírati — (što) nesvrš. 〈prez. deklàmīrām, pril. sad. ajūći, prid. trp. deklàmīrān, gl. im. ānje〉 izvoditi deklamaciju (1,3a) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
deklamirati — deklamírati (što) nesvrš. <prez. deklàmīrām, pril. sad. ajūći, prid. trp. deklàmīrān, gl. im. ānje> DEFINICIJA izvoditi deklamaciju (1,3a) ETIMOLOGIJA vidi deklamacija … Hrvatski jezični portal
recitírati — am nedov. (ȋ) umetniško brati, podajati (pesniški) tekst: zna lepo recitirati; recitirati črtico, pesem; recitirati na slavnostni akademiji; recitirati in deklamirati // deklamirati: med pogovorom je nenadoma začel recitirati znano pesem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izdeklamírati — (što) svrš. 〈prez. izdeklàmīrām, pril. pr. āvši, prid. trp. izdeklàmīrān〉 1. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}deklamirati{{/ref}} 2. {{001f}}pejor. izgovoriti, kazati kao da je naučeno napamet, bez uvjerljivosti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
krasnoslòviti — (∅, što) nesvrš. 〈prez. krasnòslovīm, pril. sad. krasnòslovēći, gl. im. krasnoslòvljēnje〉 1. {{001f}}na javnom mjestu, pred gledateljima ili namijenjeno slušateljima izgovarati tekst pjesme, himne i sl. po običajima intonacije i izgovora za… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
recitírati — (što) nesvrš. 〈prez. recìtīrām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉 čitati ili govoriti napamet umjetnički tekst pred slušateljima, izvoditi recitaciju; deklamirati … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
recitirati — recitírati (što) nesvrš. <prez. recìtīrām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA čitati ili govoriti napamet umjetnički tekst pred slušateljima, izvoditi recitaciju; deklamirati ETIMOLOGIJA vidi recitacija … Hrvatski jezični portal
krasnosloviti — krasnoslòviti (Ø, što) nesvrš. <prez. krasnòslovīm, pril. sad. krasnòslovēći, gl. im. krasnoslòvljēnje> DEFINICIJA 1. na javnom mjestu, pred gledateljima ili namijenjeno slušateljima izgovarati tekst pjesme, himne i sl. po običajima… … Hrvatski jezični portal
deklamatóričen — čna o prid. (ọ) 1. ki se da deklamirati: lahke in deklamatorične pesmi / deklamatorični slog deklamatorski 2. slabš. vznesen, a vsebinsko prazen: izumetničena deklamatorična proza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deklamíranje — a s (ȋ) glagolnik od deklamirati: deklamiranje prve kitice mu je delalo težave / gostobesedno deklamiranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika