- žvrgolênje
- -a s (é) glagolnik od žvrgoleti: poslušati ptičje žvrgolenje / veselo dekličino žvrgolenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
žvrgolênje
Look at other dictionaries:
gostolévek — vka m (ẹ̑) knjiž. žvrgolenje, (ptičje) petje: slišati ni bilo niti ptičjega gostolevka; škrjančev gostolevek / slavec je zapel svoj trepetajoči gostolevek pesem, spev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škrjánčev — a o prid. (á) nanašajoč se na škrjance: ptica škrjančeve velikosti; iz višine se je slišalo veselo škrjančevo žvrgolenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tíca — e ž (í) 1. star. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem; ptica: tica frfota v kletki; žvrgolenje tice 2. ekspr. lahkoživa, malopridna ženska: v mladosti je bila prava tica; take tice bodo zaprli // navadno v povedni rabi iznajdljiva,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaždéti — ždím dov., zaždì (ẹ í) negibno, tiho obsedeti: zaždel je na soncu in poslušal žvrgolenje ptic // nepremično, duševno odsotno se zagledati: podprl si je glavo in zaždel predse … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zelênček — in zelénček čka m (é; ẹ̄) 1. ekspr. mlad, neizkušen človek: kdo pa je ta zelenček 2. poljud. ptica pevka rumeno zelene barve z močnim, kratkim kljunom, strok. zelenec: žvrgolenje zelenčkov; ščinkavci in zelenčki 3. bot. polgrm s suličastimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
