- zaždéti
- -ždím dov., zaždì (ẹ́ í) negibno, tiho obsedeti: zaždel je na soncu in poslušal žvrgolenje ptic // nepremično, duševno odsotno se zagledati: podprl si je glavo in zaždel predse
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zaždéti
Look at other dictionaries:
zazdéti se — ím se dov., zazdì se (ẹ í) 1. s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega: zazdelo se mu je, da se v grmovju nekdo skriva; za hip se mu je zazdelo, da je doma / nenadoma se mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dozdéti se — ím se dov., dozdì se (ẹ í) nav. 3. os., zastar., z dajalnikom zazdeti se: dozdelo se mu je, da je nekdo blizu njega globoko vzdihnil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pozdéti se — ím se dov., pozdì se (ẹ í) nav. 3. os., nar. zahodno, z dajalnikom zazdeti se: pozdelo se mu je, da je nekdo potrkal na vrata … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prizdéti se — ím se dov., prizdì se (ẹ í) nav. 3. os., nar. zahodno zazdeti se: prizdelo se mu je, da je nekdo potrkal na vrata … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zazvenéti — ím dov. (ẹ í) 1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega: jeklo, kovina zazveni / kraguljčki, strune zazvenijo; kosa zazveni / ekspr.: gong zazveni; zvonec zazveni zazvoni / ekspr. tišina zazveni 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
