- zvonílo
- -a s (í) priprava za zvonjenje: udariti po zvonilu; zvoniti z zvonilom; zvonilo v uri ● star. vaščani so se veselili novega zvonila zvona; star. plačati za zvonilo zvonjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zvonílo
Look at other dictionaries:
zvoníti — ím nedov. (ȋ í) 1. dajati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona: zvon dolgo, enolično, glasno, otožno zvoni; brezoseb.: v zvoniku zvoni; zvonilo je, da se je slišalo po vsej dolini // povzročati močne, zveneče glasove pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Lotrščak — Lotr̀ščāk (Lotrščȃk) m DEFINICIJA pov. toranj na zagrebačkom Gornjem gradu (12. st.), njegovo zvonce (Campanula latrunculorum) zvonilo je u određeno doba dana znak da se gradska vrata zatvaraju (danas se svakog podneva oglašava topovskim pucnjem) … Hrvatski jezični portal
delopúst — a m (ȗ) star. čas pred praznikom, ko se neha delati: delopust se je pričel; po vaseh je zvonilo, odzvonilo delopust; sobotni delopust; delopust pred nedeljo / bilo je na delopust k prazniku // nav. šalj. prosti čas, prosto: ta dan sta imela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šmárno — ega s (á) nar. veliki šmaren: zvonilo je k šmarnemu prisl. (á) nar. dolenjsko slabo, nekvalitetno: to je pa res šmarno narejeno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
