zvijáčen

zvijáčen: -čna -o prid. (á) ki skuša z zavajanjem koga v zmoto doseči svoj namen: to je zvijačen in hudoben človek; zvijačen nasprotnik / zvijačna žival // ki izraža, kaže tako zavajanje: zvijačen nasmeh; zvijačen obraz / zvijačne besede; zvijačno dejanje, vprašanje / zvijačna politika zvijáčno prisl.: dobiti kaj zvijačno; zvijačno komu kaj onemogočiti

Игры ⚽ Поможем написать реферат

barantáč — a m (á) slabš. kupčevalec, prekupčevalec: v trg so prihajali sejmarji, barantači in mešetarji; zvijačen barantač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čeláren — rna o prid. (ā) nar. nenavaden, skrivnosten, čuden: imel sem mešan, čelaren občutek; čelarna prikazen // nar. vzhodno zvijačen, varljiv: čelarni svet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jezuít — a m (ȋ) član reda sv. Ignacija Loyola, za katerega je značilna trdna organizacija in zahteva po visoki versko moralni izobrazbi: skrb jezuitov za šolstvo // slabš. zvijačen, neiskren človek: parlamentarni jezuiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lokàv — áva o prid. (ȁ á) knjiž. zvijačen: to je lokav in zahrbten človek / lokav pogled; neprijeten lokav smehljaj / bister in lokav moški zvit, prebrisan lokávo prisl.: lokavo gledati; lokavo nastavljene pasti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvijáčnež — a m (ȃ) ekspr. zvijačen človek: ima dosti napak, ni pa zvijačnež; fant je v tem pravi, velik zvijačnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvijáčnik — a m (ȃ) knjiž. zvijačen človek: temu zvijačniku ni kos … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias