Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
fínta — e ž (ȋ) 1. pog. prevara, zvijača: pozna njihove finte; to je že stara finta 2. šport. gib pri športni igri, ki naj zmede nasprotnika: pred dvobojem je še enkrat ponovil vse svoje sunke in finte … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lèst — í [lǝst] ž (ǝ̏ ȋ) zastar. prevara, zvijača, zvijačnost: dobiti kaj ne s silo, ampak z lestjo; pridobiti si naklonjenost z lestmi / v njegovem ravnanju ni lesti in zlobe / za dosego cilja je uporabila vse svoje lesti in čare … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lokávščina — e ž (ȃ) zastar. prevara, zvijača: nobena posebna lokavščina ni bila potrebna, da sem te premotil / težko prenaša njegovo lokavščino zvijačnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naíven — vna o prid. (ȋ) 1. ki (rad) verjame, zaupa zaradi svoje neizkušenosti, nerazsodnosti: izkoriščati, varati naivne ljudi; naivna šestnajstletnica, študentka / fant je preveč naiven, da bi mislil na lastno korist / ekspr. ne bodi naiven. S takimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poosébiti — im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. prikazati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi: človek je poosebil vse neznane mu sile v naravi; poosebiti smrt 2. ekspr. narediti, da kdo ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: pisatelj je v svojem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prelést — i ž (ẹ̑) 1. knjiž. (izredna) lepota: občudoval je dekliško prelest; prelest pomladnega cvetja, večernega sonca / prelesti pokrajine so ga vsega prevzele 2. zastar. prevara, zvijača, zvijačnost: za dosego cilja je uporabil prelest … Slovar slovenskega knjižnega jezika
