žvenketáti

žvenketáti
-ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kose so žvenketale; prazne steklenice so ob tresljajih žvenketale; streljali so, da so žvenketale šipe v oknih / koščki ledu so žvenketali po skalah žvenketajoč padali // povzročati ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: nestrpno je žvenketal z avtomobilskimi ključi; žvenketali so s kozarci in si nazdravljali ● ekspr. vedo, kje je treba žvenketati z denarjem kazati svojo premožnost; ekspr. žvenketati z orožjem groziti z vojno žvenketáje: kose so žvenketaje zadevale druga ob drugo žvenketajóč -a -e: kovanci so žvenketajoč padli na tla; roko je imela polno žvenketajočih zapestnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • zvenketáti — ám tudi éčem nedov. (á ȃ, ẹ) dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kozarci na pladnju so zvenketali; v žepu je zvenketal drobiž …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brenketáti — ám in éčem nedov. (á ȃ, ẹ) redko rožljati, žvenketati: dolgi meči so brenketali ob tlaku; brenketati s ključi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • požvenketáti — ám tudi éčem dov. (á ȃ, ẹ) krajši čas žvenketati: požvenketati s kovanci v žepu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • požvenketávati — am nedov. (ȃ) večkrat žvenketati: njene zapestnice so požvenketavale; požvenketavati z ostrogami …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rájniš — a m (ȃ) goldinar: darovati petsto rajnišev / žvenketati z rajniši ♦ num. zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji, renski goldinar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šekljáti — ám [šǝk in šek] nedov. (á ȃ) nar. 1. tresti, rahljati: šekljati slamarico / če je še tako šekljal hranilnik, ni nič padlo iz njega 2. nepreh. pri premikanju v čem dajati rahle, kratke glasove: zrna v suhem stroku šekljajo ∙ nar. šekljati s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • žvenketánje — a s (ȃ) glagolnik od žvenketati: poslušati žvenketanje kovancev, kozarcev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zvenkljáti — ám nedov. (á ȃ) narahlo zvenketati: drobiž je zvenkljal v žepu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • žvenkljáti — ám nedov. (á ȃ) narahlo žvenketati: drobiž mu je pri hoji žvenkljal v žepu / kraguljčki so veselo žvenkljali zvončkljali žvenkljajóč a e: žvenkljajoči kovanci …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”