- zvenkljáti
- -ám nedov. (á ȃ) narahlo zvenketati: drobiž je zvenkljal v žepu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
žvenkljáti — ám nedov. (á ȃ) narahlo žvenketati: drobiž mu je pri hoji žvenkljal v žepu / kraguljčki so veselo žvenkljali zvončkljali žvenkljajóč a e: žvenkljajoči kovanci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požvenkljáti — ám dov. (á ȃ) krajši čas žvenkljati: požvenkljati s kovanci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požvenkljávati — am nedov. (ȃ) večkrat žvenkljati: pri hoji je požvenkljaval z ostrogami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žvenkljánje — a s (ȃ) glagolnik od žvenkljati: slišali so žvenkljanje orožja / žvenkljanje kravjih zvoncev zvončkljanje ∙ ekspr. žvenkljanje z besedami izbrano, a vsebinsko prazno govorjenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika