- žvenčáti
- -ím nedov., žvénči in žvênči; žvénčal in žvênčal (á í) redko zvenčati: orožje žvenči
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
žvenčáti
Look at other dictionaries:
zvenčáti — ím nedov., zvénči in zvênči; zvénčal in zvênčal (á í) dajati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kose, sekire zvenčijo; kozarci zvenčijo / od hrupne glasbe so zvenčale šipe zvenčèč éča e: pribor je zvenčeč… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvenčánje — a s (ȃ) glagolnik od zvenčati: zvenčanje nakita na rokah; zvenčanje orožja, steklenine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
