zvelíčati

zvelíčati: -am dov. (ȋ) rel. narediti, da postane človek po smrti deležen večne sreče: Kristus nas je s svojo smrtjo odrešil in zveličal / živa vera ga je zveličala zvelíčati se postati po smrti deležen večne sreče: molil je, da bi se zveličal; zveličati se s pokoro zvelíčan -a -o: zveličan bo zaradi božje dobrote; sam.: sreča zveličanih

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

vzvelíčati — am dov. (ȋ) knjiž. zveličati: to dejanje ga morda vzveliča; vzveličati ali večno pogubiti / vzveličati se s pokoro … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Mark and share
Search through all dictionaries
Translate…
Search Internet

Share the article and excerpts