Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zvaríti — ím dov., zváril (ȋ í) 1. teh. spojiti kovinske, plastične dele s segrevanjem ali pritiskom: zvariti tirnice, žice 2. ekspr. združiti, povezati: zvariti dežele v eno državo zvarjèn êna o: veriga z zvarjenimi členki; zvarjen spoj; zvarjena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvariti — gl. zvariti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kónusen — sna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na konus, stožčast: pločevino zvariti v cilindrični ali konusni obliki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stík — a m (ȋ) 1. popolno približanje dveh ali več predmetov: prišlo je do stika med površinama, žicama; stanjšati rob deske za stik z utorom / les pod linolejem ne pride v stik z zrakom; železo v stiku z vodo oksidira / prepovedati vsak stik z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavaríti — ím dov., zaváril (ȋ í) 1. z varjenjem zadelati: zavariti počeno cev; zavariti luknjo v posodi 2. zvariti: zavariti dva konca cevi zavarjèn êna o: zavarjene cevi, žice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvár — a m (ȃ) 1. teh. zvarjeno mesto s snovjo, ki se ob varjenju pretali: pregledati zvare; zgladiti zvar; površina zvara / čelni zvar med stičnima ploskvama varjencev, ki ležita v podaljšku drug drugega v isti ravnini; kotni zvar med stičnima… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
